Želite izvedeti nekaj več o deželi vzhajajočega sonca?
V tem članku vam predstavljamo seznam – ki sicer ni izčrpen – nekaterih ikoničnih simbolov Japonske. Seveda bi bilo japonsko državo precej poenostavljeno povzeti zgolj s temi 10 japonskimi simboli, vendar je to odličen temelj za obogatitev vaše splošne razgledanosti, s katero boste blesteli v družbi.
Vedeti morate, da je velikost Japonske obratno sorazmerna z njeno kulturno bogatostjo, zato če želite izvedeti več o tej čudoviti državi, ne oklevajte in preberite še ostale članke na našem blogu o Japonski.
Prijetno branje!
1. Japonska zastava
Rdeč krog na belem pravokotniku. Japonska zastava sodi med najbolj prepoznavne zastave na svetu. Čeprav je na videz preprosta, ta nacionalni simbol skriva globok pomen in zgodovino, ki meji na legendo.
V japonščini se ta zastava imenuje hi no maru, kar pomeni “sončni krog”. Bela barva predstavlja čistost, rdeči krog – kot ste verjetno uganili – pa predstavlja sonce.
Po legendi naj bi budistični menih podaril sončni disk japonskemu cesarju, ki je bil takrat smatran za potomca boginje sonca, Amaterasu.
Prva uporaba japonske zastave naj bi segala v leto 701, vendar je bila šele 13. avgusta 1999 uradno razglašena za nacionalni simbol.
2. Gora Fudži
Ta vulkanska gora, ki se nahaja na največjem otoku japonskega arhipelaga, je najvišja točka države (3776 metrov nadmorske višine).
Zaradi svoje stožčaste oblike in zasneženega vrha je gora Fudži zelo priljubljena turistična destinacija. Mogoče se je povzpeti na njen vrh (tudi za manj izkušene pohodnike) ali pa preprosto uživati v okoliški pokrajini. Zadnji izbruh tega vulkana se je zgodil leta 1707 in je trajal približno dva tedna. Danes je še vedno aktiven.
👉 Želite navdušiti svoje prijatelje? Odkrijte 10 nenavadnih dejstev o gori Fudži!
Ta gora izjemne lepote je vedno fascinirala japonsko ljudstvo in umetnike, vključno s slikarjem Hokusai, ki je ustvaril celo serijo grafik na temo gore Fudži. Ta projekt, znan pod imenom Šestintrideset pogledov na goro Fudži, je med drugim navdihnil slavno mojstrovino Veliki val pri Kanagavi.
3. Češnjevi cvetovi
Vsako leto, v začetku pomladi, se ulice in parki japonskih mest obarvajo v čudovito bledo rožnato barvo. To je idealen čas za sprehode in občudovanje češnjevih cvetov (sakura v japonščini).
Njihovo cvetenje je pravi dogodek, ki ga praznujejo po vsem arhipelagu. Japonci v družbi družine ali prijateljev zasedejo parke, kjer piknikujejo in pijejo sake pod cvetočimi češnjami. Ta tradicija se imenuje Sakura Ohanami, kar pomeni “opazovanje češnjevih cvetov“.
4. Suši
Ob besedi suši imate verjetno v mislih podobo večera ob filmu ali s prijateljicami ob pladnju sušija, naročenega v lokalni japonski restavraciji. 😉
Ta japonska jed iz riža in surovih rib je izjemno priljubljena, vendar so sušiji, ki jih poznamo pri nas, daleč od tistih na Japonskem. Čeprav jih pogosto zmotno smatramo za simbol japonske kuhinje, je njihovo uživanje v deželi vzhajajočega sonca občasno, čeprav jih lahko najdete povsod (v restavracijah, trgovinah konbini, supermarketih…).
Na zahodu so sušiji, ki jih običajno jemo (riževa kroglica, prekrita s tankim rezino surove ribe), v resnici nigiri-suši, ena prvih oblik sušija, ki so jih izumili.
Na Japonskem beseda suši označuje celoten nabor jedi iz kisanega riža in surovih rib, morskih sadežev ali zelenjave. Obstaja skoraj osem različnih oblik sušija. Seveda tradicija narekuje, da se suši uživa s parom palčk za hranjenje in ne z vilicami. Vendar se je treba najprej naučiti, kako uporabljati japonske palčke za hranjenje!
5. Gejše
Gejše so utelešenje elegance in japonske prefinjenosti. Te ženske svoje življenje posvetijo tradicionalnim japonskim umetnostim, kot so ples, petje, poezija, cvetlični aranžmaji ali obvladovanje tradicionalnih glasbil.
Sicer pa dobesedni pomen izraza gejša pomeni “oseba, ki izvaja umetnosti“.
Poklic gejše vključuje prodajo svojega časa in talentov za zabavo premožnih strank na sprejemih ali predstavah. Gejše v nobenem primeru niso prostitutke, v nasprotju s splošnim prepričanjem. Imeti morajo široko splošno razgledanost in popolnoma obvladati umetnost pogovora.
Da bi postala gejša, moraš začeti usposabljanje zelo zgodaj, to dolgotrajno učenje pa pogosto vključuje žrtvovanje otroštva in sanj o ustvarjanju družine.
6. Sumo
Sumo borci, ki jih obravnavajo kot polbogove, so na Japonskem zelo cenjeni. Ta japonski borilni šport je star več stoletij; prvič je bil omenjen v zapisih iz leta 712.
Borci se imenujejo rikishi – izraz sumotori je pogost v tujini, na Japonskem pa se uporablja redkeje.
Pravila sumo borbe so preprosta: nasprotnika je treba potisniti iz kroga (dohyô) ali pa doseči, da se kateri koli del njegovega telesa, razen podplatov, dotakne tal.
Pred borbo borci opravijo pripravljalni ritual, ki vključuje odganjanje zlih duhov in zastraševanje nasprotnika z morilskimi pogledi, udarjanjem po stegnih in obrednimi gibi. Ta ritual običajno traja dlje kot sama borba.
7. Samuraji
Ilustracija po legendi o Yasukeju (prvem črnem samuraju na Japonskem).
S svojo značilno čelado in katano je samuraj ikonična figura Japonske, prepoznavna po vsem svetu.
Ti nekdanji japonski bojevniki so zaznamovali zgodovino države do začetka obdobja Meiji (1868–1912), ki je pomenilo njihov konec.
Izraz “samuraj” izvira iz glagola saburau, kar pomeni “služiti”, in označuje bojevnika v službi gospoda, daimja.
Samuraj prejme strogo vzgojo in mora spoštovati kodeks časti, bušido. Biti mora zvest in neustrašen, pa tudi izobražen in prefinjen.
8. Maneki neko
Japonski izraz maneki neko pomeni “mačka, ki vabi”.
Če ste že kdaj bili na Japonskem, ste zagotovo opazili to figurico mačke pri vhodu v trgovine, restavracije ali v zasebnih domovih. Ta mačka je upodobljena sede, z eno ali dvema dvignjenima sprednjima tačkama in prijaznim nasmehom.
Gre za tradicionalni japonski talisman, ki naj bi svojemu lastniku prinašal srečo, veselje in blaginjo. Poiščite svojo v naši kolekciji maneki neko!
O maneki neko krožijo številne čudovite zgodbe in legende o njenem izvoru. Če jih želite odkriti, vas vabimo, da preberete naš članek o Maneki neko, japonski mački za srečo.
9. Templji in svetišča
Na Japonskem v harmoniji sobivata dve glavni religiji: budizem in šintoizem. Zato obstajata dve glavni vrsti verskih objektov: budistični templji in šintoistična svetišča.
Šintoizem, avtohtona japonska religija, je nastal iz mešanice animizma in šamanizma. Ta kult temelji na čaščenju sil narave in kamijev, nekakšnih “božanstev” ali “duhov”, ki so prisotni povsod – v gozdu, na vrhu gore ali pod slapom. Vsako svetišče je običajno posvečeno enemu božanstvu. Na vhodu v ta svetišča se nahajajo komainu, kipi levov, ki so zasnovani za odganjanje zlih duhov. Uradno je bilo na japonskem ozemlju popisanih 79.000 šintoističnih svetišč.
Budizem je bil uvožen iz Kitajske in Koreje, na Japonskem pa se je pojavil med 5. in 6. stoletjem. Ta religija sledi naukom Bude (sanskrt, kar pomeni “prebujeni”) in vodi ljudi na duhovni poti, ki vodi do razsvetljenja. Po vsem arhipelagu je razporejenih več kot 77.000 budističnih templjev, od katerih so nekateri vpisani na seznam svetovne dediščine UNESCO.
10. Zen duh
Zen je predvsem veja budizma – tako kot je katolicizem veja krščanstva –, vendar so Japonci principe zen budizma tako ponotranjili, da predstavlja srce japonske duhovnosti in estetike.
Zen duh najdemo v številnih umetniških oblikah, kot so čajna ceremonija, cvetlični aranžmaji, kaligrafija in celo borilne veščine.
Najbolj očiten primer za tujca bi lahko bil japonski zen vrt. Ta vrt je prostor miru in meditacije, kjer človek in narava vzdržujeta harmoničen odnos.
