Že od časa fevdalne Japonske ostaja bušido pot bojevnika. Ta kodeks ravnanja, ki je bil pravi temelj samurajev, je japonsko kulturo prežel veliko globlje, kot se morda zdi na prvi pogled.
Bušido je niz moralnih pravil, ki so jih morali upoštevati japonski bojevniki. Ta etični kodeks, ki temelji na več temeljnih vrednotah, kot sta čast in zvestoba, je usmerjal njihovo življenje vse do smrti.
Če ste ljubitelj filmov o borilnih veščinah (tako kot jaz), ste si zagotovo ustvarili stereotipno podobo japonskega samuraja. V kolektivni domišljiji je to bojevnik, prefinjen v svojem načinu življenja in bojevanja, nasilen do svojih nasprotnikov in privrženec sepukaja (hara-kiri ali obredni samomor). Vedeti morate, da tega bojevnika v resnici vodi kodeks ravnanja in duhovnost, značilna za njegovo kasto.
Odkrijte izvor tega kodeksa časti, njegovih 7 bistvenih vrednot ter njegovo mesto v duhu samurajev in znotraj japonske družbe.
🤔 Kaj sploh je bušido?
To je japonski izraz, ki izhaja iz kitajskega “wu shi dao”, kar dobesedno pomeni « pot bojevnika ».
Kaj pravite na kratko lekcijo japonščine?
Predpona « Bu » se nanaša na vse borilne veščine; « Shi » pomeni « bojevnik », medtem ko pripona « do » označuje « pot ».
Čeprav beseda « čast » ne nastopa nikjer v japonščini ali slovenščini, ta vrlina predstavlja temelj tega kodeksa. Tako se izkušen bojevnik ni odlikoval le po svojem obvladovanju loka, meča in tehnik boja z golimi rokami, temveč po dostojnem vedenju, ne glede na situacijo.
Ta etična in duhovna plat, značilna za japonske bojevnike, se pripisuje vplivom šintoizma, zen budizma in konfucijanstva.
⛩ Viri samurajske etike
Etični kodeks bojevnika ni bil nekaj, kar bi si fevdalni gospodarji, ki so vladali v tistem času, izmislili iz nič. Seveda so ga prilagodili svojim potrebam, vendar so črpali iz verskih in filozofskih prepričanj stare Japonske. Poleg tega se je ta moralni kodeks prav v mirnih časih še bolj razvil, obogatil in vcepil pogumnim strokovnjakom za borilne veščine, ki so ostali “brez dela”.
Medtem ko so z vadbo še naprej izpopolnjevali svoje borilne tehnike, so začeli posvečati enako pozornost svojemu duhovnemu vzponu, zlasti s prakso zena in meditacije. Budžucu (borilna praksa s ciljem boja) je prepustil prostor za Botu (duhovni razvoj skozi borilno prakso). Tako si je samuraj pridobil svoj legendarni sloves nepremagljivega bojevnika, pa tudi prefinjenega človeka.
Šintoizem, budizem in konfucijanstvo
Prvi vplivi se pripisujejo šintoizmu – starodavni japonski veri –, ki goji narodno enotnost. Šintoistično čaščenje postavlja družino v središče družbenega življenja ter časti starše in duhove prednikov. Vendar pa mora biti za ohranitev pripadnosti družinski liniji tudi v onostranstvu smrt dostojna in častna.
Zen budizem, ki od obdobja Kamakura velja za vero samurajev, je osvetlil pot bojevnika s piljenjem njegove morale, družabnosti in duhovnosti. Iskanje notranjega miru, harmonije in popolnosti duše so njegovi nauki.
Končno je konfucijanstvo oblikovalo miselnost bojevnikov z vnosom vrednot, kot so zvestoba, stanovitnost, pravičnost in dobrohotnost, ki so tako prisotne v samurajski kasti. Spomnimo se, da so morali slednji služiti svojemu gospodarju do smrti.
Duhovne lastnosti, ki so jih samuraji ponotranjili, so prinašale srečo in mir tako ljudstvu kot gospodarjem (daimjo): absolutno spoštovanje hierarhije in avtoritete, neomajna zavezanost in zvestoba, velikodušnost do potrebnih, sočutje do ranljivih ter žeja po kulturi, umetnosti in pravičnosti.
🔑 7 bistvenih načel bušida
V svojem referenčnem delu « Bušido, duša Japonske » je intelektualec Inazo Nitobe izpostavil 7 bistvenih vrednot, povezanih s kodeksom časti samurajev.
Gi: Pravičnost in dolžnost
Bojevnik mora ravnati strogo in svojo nalogo opraviti pravično.
Ju: Junaški pogum
Pogum ni slep; vodi ga preudarnost, samokontrola, inteligenca in zaupanje v lastne moči.
Džin: Dobrohotnost in sočutje
Moč, pridobljena z intenzivnim treningom, mora biti v službi vseh. Empatija je mogočna sila za boj.
Rei: Vljudnost in spoštovanje
Samuraj je vedno vljuden, ne glede na vse. Njegova notranja moč in ostrina se razkrijeta ob pravem trenutku.
Makoto: Iskrenost in resnica
Dejanje sledi dani besedi. Poštenost je znak spoštovanja, osnova vsakega človeškega odnosa. Pomanjkanje iskrenosti vodi bojevnika v nečast.
Meijo: Čast
Samuraj je edini sodnik svoje časti in si ne zatiska oči. Svojo dolžnost opravlja v skladu z etičnimi načeli.
Čugi ali ču: Dolžnost in zvestoba
Časten bojevnik goji neomajno zvestobo svojemu gospodarju, kateremu obljubi zvestobo do smrti.
🏹 Bušido in samuraji
Samuraji so zaznamovali zgodovino Japonske. Še bolj pa drži obratno: zgodovina Japonske je oblikovala ali narekovala samurajsko miselnost. Dva glavna dogodka sta omogočila, da se je etični kodeks bojevnikov povzpel na svoj vrhunec: postopno sprejetje zen praks (rinzai in soto) ter vzpon na oblast med šogunatom Tokugawa leta 1603 (obdobje trajnega miru).
Vpliv konfucijanstva, budizma in šintoizma je pomemben in priznan s strani zgodovinarjev, vendar naj bi prav praksa zena samurajem omogočila izpopolnitev njihove borilne tehnike in omilitev njihovega vedenja. Koncentracija krepi natančnost gibov (uporaba orožja), odmaknjenost od materialnega zagotavlja nekoruptivnost, duhovno prebujenje pa poraja sočutje.
Brez miru, ki ga je vsilila rodbina Tokugawa, bi bila usoda in pot samuraja drugačna. Prihajalo je do preusmeritev: mojstri borilnih veščin, umetniki in intelektualci, upravitelji, banditi, borci za pravico itd. Borilna veščina je bila v šolah dvignjena na najvišjo raven, prav tako duhovna rast.
Sledile so druge vojne s svojimi kulturnimi posledicami (vesternizacija itd.), vendar je etični kodeks bojevnikov preživel.
🥋 Samurajski kodeks in japonska družba
Za tujega obiskovalca je Japonska dežela kontrastov: starodavni rituali in visoka tehnologija, zadržanost in ekstravaganca, tradicija in modernost.
Sodobna japonska družba (navidez vesternizirana) nikoli ni pozabila samurajske dediščine. Nasprotno, v težkih trenutkih iz nje črpa moč, kot je bilo to v primeru vojske med drugo svetovno vojno (piloti kamikaze so najbolj znan primer).
Japonski šolski sistem in poslovni svet prav tako pričata o nenehnem vplivu načel samurajskega kodeksa časti na sodobno japonsko družbo. Tako naj bi vrednote, ki jih univerzalno pripisujejo japonskim učencem in poslovnežem, izvirale iz etičnega kodeksa bojevnikov: iskanje odličnosti, spoštovanje navodil in hierarhije, borbeni duh, kolektivno delo, natančnost pri gibih in organizaciji, diskretnost, ljubezen do umetnosti – vse to so vrednote, izposojene iz bušida.
Komercialni uspeh knjig in filmov o samurajih ter razcvet novih šol borilnih veščin potrjujejo, da mladi Japonci skrbno ohranjajo duhovno in borilno zapuščino svojih prednikov: samuraj je mrtev; naj živi samuraj!
Lastnost velikih civilizacij, kultur in religij je, da se upirajo času, dogodkom in mejam, ki jih je začrtal človek. To velja tudi za etični kodeks samurajev. Navdihnil se je pri starih verskih tokovih dežele vzhajajočega sonca in iz njih črpal svoje moralne vrednote. Korist je bila dvojna: večja borilna popolnost in zgledna družbena integracija. Tudi za današnjo Japonsko!
Zdaj veste, da se bušido ne omejuje le na preprosta bojevniška načela. Onkraj etičnega kodeksa gre za pravo filozofijo, ki iz njega izhaja.
Pot bojevnika omogoča dvig telesa in duha skozi učenje in duhovnost. Več kot le kodeks ravnanja, bušido je postal referenca za japonske borilne veščine.
Za več informacij
