Tabi (足袋, dobesedno »torba za stopalo«) so tradicionalne japonske nogavice, ki običajno segajo do sredine meč. Hitro so pridobile na priljubljenosti po vsem svetu. Nič čudnega, saj te posebne nogavice, ki ločijo palec od ostalih prstov, nudijo izjemno udobje. Seveda imajo, tako kot vse japonsko, tudi nogavice tabi zanimivo zgodovino.
Zgodovina tabi nogavic
Te nogavice, ki ločijo palec od ostalih prstov, so bile zasnovane tako, da se prilegajo japonskim sandalom, ki so bili takrat v splošni uporabi, kot so geta ali zōri, kot dopolnilo k kimono, tradicionalnim japonskim oblačilom. Tabi so se na japonskih stopalih prvič pojavile v 15. stoletju.
Japonska je bila država brez lastnega bombaža, zato so si te nogavice lahko privoščili le najbogatejši Japonci. Šele po vzpostavitvi trgovine s Kitajsko je Japonska lahko uvozila večje količine bombaža. Ta odprtost trga je omogočila večjo proizvodnjo nogavic in ta dodatek približala vsem japonskim družbenim slojem.
Samuraj in Chugen se pripravljata na potovanje. Avtor: Okinawa Soba
Tabi nogavice pogosto napačno imenujejo »samurajske nogavice« ali »nindža nogavice«, čeprav so jih nosili vsi družbeni sloji, čeprav so na splošno povezane s samurajskimi oblačili in tradicionalnimi kimoni. Tabi so lahko nosili tako moški kot ženske, vendar so bile uvedene omejitve glede na družbeni status.
Samuraji v svečanih oblačilih. Moški na levi nosi sandale, imenovane geta, drugi nosi zori. Oba nosita tabi. Avtor: Francoska narodna knjižnica.
Tako so proletarci lahko hodili le v nogavicah modre barve. Samurajem je bilo dovoljeno nositi katero koli barvo, razen zlate in vijolične. Umetniki so lahko nosili (in so običajno tudi nosili) vse vrste vzorcev. In seveda, plemiči in fevdalni gospodje so lahko nosili katero koli barvo in vrsto nogavic. Običajno so nosili barve višjega razreda, torej vijolično in zlato.
Japonski sandali geta so kasneje postali manj priljubljeni v vsakdanjem življenju Japoncev, kar je povzročilo upad nošenja tabi nogavic.
Tabi danes
Tabi so prestale preizkus časa in so ponovno postale modni dodatek. Danes se nosijo z kimono ali jukato. Tradicionalno so bele barve, zlasti za formalne priložnosti, kot sta čajna ceremonija ali poroka. Izven ceremonij moški včasih nosijo črne ali modre tabi nogavice, ženske pa tabi nogavice z najrazličnejšimi vzorci in barvami.
Za razliko od zahodnih nogavic tradicionalne tabi niso elastične, temveč so v celoti izdelane iz bombaža s debelejšim podplatom (manj togim kot podplat čevlja). Ker japonska tradicija zahteva, da se ob vstopu v tempelj ali dom sezujemo, ta podplat nudi stopalom enako udobje kot zahodni copati. Te tradicionalne nogavice imajo tudi posebnost, da se zapenjajo zadaj. Kovinski sistem zaponk na zadnji strani tabi nogavice, imenovan kohaze, omogoča, da nogavica trdno stoji na stopalu.
Tradicionalne tabi se običajno ne prodajajo po evropskih številkah čevljev, temveč po dolžini v centimetrih. Če želite izvedeti pravilno dolžino nogavic v centimetrih, ki jih morate kupiti, preprosto pomnožite svojo evropsko številko čevlja z 0,67.
Danes najdemo množico modelov, ki segajo do gležnjev ali do sredine meč, kot so tabi nogavice, ki so sodobnejše različice, izdelane iz elastičnih materialov brez sistema zaponk.
Obstajajo tudi tabi kot zunanja obutev, ki so debelejše in imajo gumijaste podplate; imenujemo jih jika-tabi (地下足袋, dobesedno »tabi za zemljo«). Nastale so v začetku 20. stoletja in bodo predmet naslednjega članka na našem blogu.
