Na Japonskem so figurice in lutke zelo priljubljene in, v nasprotju s splošnim prepričanjem, nimajo nobene zveze z navdušenjem nad sodobnimi japonskimi animeji in mangami.
Pravzaprav tradicionalne japonske lutke že od nekdaj zasedajo pomembno mesto v japonski kulturi in jih lahko primerjamo s pravimi umetninami. So rezultat večstoletnih inovacij, ustvarjanja in prefinjenosti. To je tradicionalna japonska umetnost, ki se nenehno razvija.
Pripravili smo vam kratek vodnik o zgodovini, slogu in posebnostih japonskih lutk, ki jih lahko najdete v deželi vzhajajočega sonca.
Japonska lutka kokeshi
Lutke Kokeshi so lesene lutke, sestavljene iz valjastega telesa in okrogle glave. Prve Kokeshi so nastale pred 150 leti v regiji Tohoku na severu japonskega otočja. Takrat so jih izrezljali mojstri za les, jih poslikali s cvetličnimi vzorci in prekrili z lakom.
V tistem času so lutke Kokeshi služile kot igrače za otroke in spominki za japonske turiste. Ta lesena figurica ima zelo paradoksalno zgodovino in pomen. Beseda kokeshi pomeni “poslati otroka stran”, in kmalu boste razumeli, zakaj. V temnih obdobjih, ko je vasi prizadela revščina, so bile matere včasih prisiljene ubiti svoje otroke, da jih ne bi obsodile na smrt od lakote. Za vsakega ubitega otroka so v njegov spomin izrezljali lutko Kokeshi. Tako nihče ni mogel pozabiti žrtvovanja teh otrok za preživetje vasi.
Po drugi strani pa lutka Kokeshi simbolizira željo po zdravem otroku. V japonski tradiciji te čudovite lesene lutke podarijo osebi kot znak prijateljstva ali ljubezni.
Japonska lutka Daruma
Daruma je zelo priljubljena figurica za srečo na Japonskem, ki jo turisti radi kupujejo za spominek. Ta nenavadna okrogla lutka brez rok in nog je upodobitev ustanovitelja zen budizma, legendarnega Bodhidharme. Legenda pravi, da je ta mož meditiral 9 let zapored, pri čemer si je odrezal veke, da ne bi zaspal, njegovi udje pa so zaradi nepremičnosti zakrneli.
Lutka Daruma je talisman, ki vam omogoča, da uresničite eno željo. Ko kupite Daruma, so njegove oči prazne. Ko si zaželite željo, morate naslikati prvo oko, nato pa figurico postaviti na vidno mesto, da jo vidite vsak dan. Ko se vaša želja uresniči, lahko naslikate drugo oko in si z drugim Daruma zaželite novo željo.
Japonska lutka Hina
Okrasne lutke Hina izvirajo iz obdobja Heian (794–1185) in so tesno povezane s praznikom deklet oziroma Hina Matsuri, ki ga vsako leto praznujemo 3. marca. To praznovanje izhaja iz starega običaja iz obdobja Heian, ko je plemstvo cesarskemu paru podarjalo figurice, ki so predstavljale dvor in varovale pred zlimi duhovi.
Danes se 3. marec praznuje kot rojstni dan vsake deklice v državi. Ob tej priložnosti ji družina podari novo lutko Hina, ki se pridruži družinski zbirki. Lutke lahko predstavljajo cesarski par, dvorne dame, glasbenike, ministre in samuraje. Glede na zmožnosti družine lahko ta zbirka šteje do 15 lutk, ki so razporejene na ploščadi (hina dan), prekriti z rdečo preprogo (dankake), po natančnem hierarhičnem vrstnem redu. Ta vrstni red se lahko razlikuje glede na regijo Japonske, vendar bosta cesar in njegova žena vedno postavljena na vrh.
Japonska lutka Musha
Lutke Musha predstavljajo bojevnike in bojevnice, ki so lahko podoba cesarja, cesarice, ministrov in samurajev ali pa likov iz pravljic. Izdelava teh bojevniških lutk je natančna in kakovostna, z impresivnim smislom za podrobnosti, saj te figurice prikazujejo moške in ženske v polnem oklepu, s čeladami, orožjem in včasih celo s konji. Nekatere različice lutke Musha imajo lahko otroške poteze, kar močno kontrastira s podobo bojevnika.
Lutka Musha je tesno povezana s praznikom fantov, ki ga praznujemo 5. maja in se imenuje Tango No Sekku. V dneh pred 5. majem so te lutke, ki predstavljajo vojaške in mitske junake, razstavljene na majhnem odru s tremi nivoji, prekritim z zeleno tkanino.
Japonska lutka Gosho
Lutke Gosho predstavljajo debele dojenčke z veliko okroglo glavo, majhnimi udovi in zelo belo kožo. Te lutke so lahko popolnoma gole ali oblečene v čudovita, zapletena oblačila z dodatki in pričesko, značilno za obdobje Edo (1603–1868).
Lutka Gosho, dobesedno “palačna lutka“, je bila izdelana za cesarski dvor, da bi jo v imenu cesarja podarili vsakemu odposlancu, ki je prišel na vljudnostni obisk v cesarsko palačo. Te debele lutke so veljale za darila za srečo, zaščito in plodnost. V nasprotju s splošnim prepričanjem lutka Gosho ni iz porcelana, temveč je izdelana iz mešanice riževe paste in zdrobljenih ostriginih lupin.
Japonska lutka Kimekomi
Kimekomi se nanaša predvsem na tehniko izdelave japonskih lutk. Lutke so izrezljane iz lesa in okrašene s koščki tkanine. Tehnika vključuje zarezovanje v les, v katerega se vstavijo robovi tkanine, ki je neposredno prilepljena na leseno telo. Glava in roke so prekrite z gofunom, belo pasto, pridobljeno z mešanjem finega prahu iz ostriginih lupin in lepila. Lase lahko izrežete iz lesa ali dodate v obliki lasulje.
Lutke Kimekomi so nastale v Kjotu v 1700-ih letih in legenda pravi, da jih je izdelal služabnik v templju Kamigamo iz ostankov tkanine in vrbovega lesa, najdenega ob reki Kamo. Prvotno so se lutke imenovale Kamigamo po tem templju. Šele kasneje so dobile ime po tehniki izdelave, Kimekomi. Ta lesena lutka je na Japonskem zelo priljubljena; obstajajo celo kompleti za izdelavo lutk Kimekomi za ustvarjalno preživljanje prostega časa.
Japonska lutka Karakuri
Lutke Karakuri so avtomatske lutke, ki so bile zelo priljubljene v obdobju Edo. So osupljiv rezultat mojstrske umetnosti, tehnične virtuoznosti in kančka japonske domišljije. Pod čudovitimi svilenimi oblačili ta mehanska lutka skriva celoten sistem vzmeti in zobnikov, ki ji omogočajo, da oživi.
Te lutke imenujejo tudi zashiki karakuri, dobesedno “sobna avtomatska lutka”. Zasnovane so bile za zabavo gostov na banketih na cesarskem dvoru, pri trgovcih ali preprosto v zasebnih salonih bogatih Japoncev.
Najbolj priljubljena lutka Karakuri je nedvomno avtomat za strežbo čaja. Ta lutka pred seboj drži pladenj, na katerega lahko odložite svojo skodelico čaja. Ko skodelico postavite na pladenj, se avtomat zažene in se premakne proti gostu, pri čemer premika glavo. Ko skodelico vzamete s pladnja, se avtomat ustavi, če pa skodelico ponovno odložite, se obrne in jo odnese nazaj k gostitelju.
Japonska marioneta Bunraku
Japonsko gledališče marionet se je začelo v obdobju Azuchi Momoyama (1573–1603). Marionete Bunkaru so skrbno izrezljane iz lesa in ročno poslikane. Glave in roke izdelujejo specialisti, mojstri kiparji, zaradi njihove velike kompleksnosti. Zasnova glave mora namreč omogočiti, da obraz med pripovedovanjem spreminja izraz, od angelskega obraza mlade deklice do grozljivega obraza demona.
Glavne marionete so zelo visoke (od 1,20 m do 1,50 m) in zelo težke, zato za njihovo upravljanje potrebujejo tri osebe. Prvi marionetist nadzoruje glavo in desno roko, drugi upravlja levo roko, tretji pa premika noge marionete. Ta organizacija zahteva odlično koordinacijo, da lutka dobi naravno gibanje. Marionete, ki predstavljajo stranske like, so lahko preprostejše in jih upravlja ena sama oseba.
