Pahljača je nepogrešljiv dodatek japonske kulture. Japonska pahljača ni le preprost pripomoček za hlajenje, temveč je od nekdaj globoko vpeta v fascinantno zgodovino dežele vzhajajočega sonca. Danes je predvsem modni dodatek, ki služi kot izjemen prostor za umetniško izražanje.
Po branju tega članka boste izvedeli več o zgodovini japonske pahljače ter o različnih vrstah pahljač, ki jih lahko najdete na Japonskem.
Japonska pahljača skozi čas
Prednik zložljive pahljače, kot jo poznamo danes, se je pojavil na Kitajskem, v Egiptu in Grčiji. Prva različica pahljače je bila podobna zaslonu s fiksnim ročajem in se je ni dalo zložiti.
Japonci so bili tisti, ki so v 7. stoletju izumili zložljivo pahljačo, v japonščini imenovano sensu. Legenda pravi, da je prvi zložljivo pahljačo zasnoval kmet, potem ko je opazoval, kako se krila netopirja zložijo in razprejo.
Ženske s pahljačami, 1870, The Met Museum
V obdobju Heian (794 – 1185) je bila uporaba pahljače rezervirana za moške in ženske na visokem dvoru. Ta dodatek je postal tako priljubljen, da so bili sprejeti zakoni, ki so uporabo pahljač omejili na določene družbene sloje. Tradicionalno izdelana iz japonske ciprese in svilene niti, naj bi število lesenih letvic, ki so sestavljale ogrodje pahljače, odražalo rang in status njenega lastnika ali lastnice.
V istem obdobju je pahljača postala tudi temeljni pripomoček v tradicionalni japonski umetnosti, kot sta gledališče nô ali kabuki, pripovedovalska umetnost rakugo ali tradicionalni ples.
V obdobju Edo (1615 – 1868) se je uporaba japonske pahljače razširila na vse ostale družbene sloje, Japonska pa jih je začela celo izvažati v tujino.
Japonsko gledališče kabuki: Nishizaki Sakurako in Bando Kotji v predstavi « Yoshino Mountain »
Različne vrste japonskih pahljač
Na Japonskem so obstajale ali še vedno obstajajo različne vrste pahljač:
- Pahljača uchiwa: sestavljena iz ročaja in fiksnega zaslona iz papirja ali tkanine, ta pahljača se ne zloži. Njena silhueta spominja na lopar za namizni tenis ali palmov list. Ta slog pahljače boste pogosto videli na festivalih ali obredih. Danes podjetja in trgovine pogosto delijo uchiwa pahljače, saj želijo, da se njihov logotip v vročih dneh vrti po mestnih ulicah.
Pahljača boshu uchiwa, Tateyama City Museum
- Pahljača sensu ali ogi: to je zložljiva pahljača, ki jo poznajo vsi. Običajno je izdelana iz bambusa, prevlečenega z japonskim papirjem washi, papirjem iz vlaken murve, ki je prožen in odporen na prepogibanje ter trganje. Sensu so čudovita darila, ki jih lahko prinesete z Japonske; so kompaktne, praktične in pogosto okrašene s čudovitimi tradicionalnimi motivi. Preden jo nekomu podarite, je pomembno poznati pomen japonskega motiva.
Japonska zložljiva pahljača iz bambusa, Museum of Applied Arts and Sciences
- Pahljača gunsen: znana tudi kot bojna pahljača, ta vrsta pahljače je imela jekleno ogrodje in so jo v srednjem veku uporabljali vojskovodje, šoguni, za dajanje ukazov med bitko. Odprta pahljača je služila kot znak za zbiranje in usmerjanje čet. Ko je bila zaprta, je služila kot ščit in zaščita med bojem z mečem.
Bojna pahljača gunsen, Asian Art Museum
Danes je zložljiva pahljača zelo priljubljen dodatek, zlasti v vročih dneh. Pahljača sensu se je skozi leta posodobila in raznovrstila. Najdete jih iz bambusa, plastike, s tradicionalnimi ali kawaii motivi. Ko jo pospravite v svojo torbo, nas spremlja povsod, da nam po potrebi prinese malo osvežitve. Čeprav so ta dodatek zahodni narodi popolnoma sprejeli, je vseeno pomembno vedeti, kako odpreti pahljačo, da iz nje izvabite ves njen čar in eleganco.
